Soočanje s kronično bolečino

In ko to razumemo, se zavemo, da s predajo lahko samo izgubimo. Neaktivnost torej ni pravi odgovor na bolečino, saj ta pelje v šibkost in posledica šibkosti je še več bolečine. Da bi prekinili začarani krog bolečina ⇢ neaktivnost ⇢ šibkost ⇢ bolečina se moramo soočiti s to bolečino, jo sprejeti in narediti korak naprej. Včasih ta korak izzove še več bolečine. Močnejšo bolečino. Drugačno bolečino. Bolečino, ki ni posledica kakršne koli poškodbe, temveč je posledica nečesa globljega. Bolečino bi lahko v grobem razdelili v dve skupini - slabo in dobro. Slaba bolečina je tista, ki nas pelje v poškodbe, dobra pa je tista, ki je posledica ustrezne vadbe - in na to bolečino moramo biti pripravljeni. Pripravljeni smo takrat, ko trdno stojimo na svojih nogah in namesto pasivnega doživlja bolečino na nesmiselen način, izberemo aktivno, pogumno soočanje z bolečino, z namenom ponovne vzpostavitve harmonije v telesu, ki nam vrne prožnost, moč in dostojanstvo.

Bolečina ni nujno znak poškodbe. Pravzaprav ugotovimo, da je kronična bolečina le redko znak hude poškodbe. Poškodba je lahko prisotna, a bolj kot posledica, ne kot vzrok bolečine. Bolečina se pojavi kot opozorilo, kot opomnik, da pogledamo globlje vase, premislimo o načinu življenja in nam odpre možnost za korak naprej na naši življenjski poti. Naša naloga pa je, da postavljamo prava vprašanja in se nikoli ne prenehamo spraševati kaj nam bolečina sporoča.

Vsa ta spoznanja nas pripeljejo do dejstva, da moramo bolečino dojemati v širšem kontekstu, torej ne zgolj kot fizično ali psihično bolečino. Ko začnemo iskati "tisto nekaj globljega", kar povzroča bolečino, ugotovimo, da telo težko ločimo na samo fizično, samo psihično ali samo duhovno raven. Ugotovimo, da se fizično, energetsko, psihično in duhovno telo med seboj prepletajo in vplivajo en na drugega. So nerazdružljivi. Eno brez drugega ne obstaja. Če si ne vzamemo časa, da bi razumeli, kakšen pomen ima naša bolečina v našem življenju – kako vpliva na nas v sedanjosti, kako je povezana z našimi prejšnjimi bolečinami – in če ne poskušamo razumeti njenih fizičnih, psihičnih in duhovnih komponent, svoje bolečine ne moremo postaviti v pravi kontekst. In kakšno izbiro imamo, če želimo telo ozdraviti bolečine? Če ne razumemo kam v našem živjenju sodi bolečina, ne moremo priti do točke, ko naše trpljenje postane obvladljivo in se začne zdravljenje.

Iskanje zdravila za bolečino nam lahko vzame dragoceni čas in možnost - čas, ki bi ga lahko izkorisitli na boljši način in možnost, da poskrbimo za telo, ne le da ga "utišamo". Veliko večji vpliv na svoje življenje bi lahko dosegli, če bi se soočili s svojo bolečino. Soočenje je prvi korak na poti, k cilju, da smo mi tisti, ki obvladujemo bolečino in ne obratno.

Kako se lotimo obvladovanja bolečine?